APDEJT.si

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred rusko agresijo. Prizadevanja za mir doslej niso bila uspešna, medtem pa se medsebojni napadi nadaljujejo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil prepričanje, da lahko vojno konča le Donald Trump.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v članku ob 65. obletnici diplomatskih odnosov z Laosom poudaril, da se stališča obeh držav glede številnih mednarodnih vprašanj ujemajo ali so si zelo blizu, vključno s situacijo v Ukrajini. Lavrov je pozdravil neodvisno zunanjo politiko Laosa in njegovo uravnoteženo stališče glede ukrajinske krize. Dodal je, da je trajna rešitev konflikta mogoča le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov in zagotovitvijo varnosti Rusije.

V ruskem raketnem in brezpilotnem napadu na zahodno ukrajinsko mesto Ternopil je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, med njimi trije otroci. Hkrati naj bi ZDA pripravile mirovni predlog, ki bi od Kijeva zahteval odstop ozemlja in zmanjšanje vojske za več kot polovico.

General-polkovnik ruske vojske Apti Alaudinov je izjavil, da bodo Združene države Amerike po korupcijskem škandalu v Ukrajini poskušale odstraniti Volodimirja Zelenskega s položaja in na njegovo mesto postaviti bivšega glavnega poveljnika ukrajinskih oboroženih sil Valerija Zalužnega, ki trenutno biva v Londonu.

Rusija je nakazala, da je pripravljena na vrnitev k pogovorom z Ukrajino, potem ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan pozval k oživitvi istanbulskih pogajanj. Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je dejal, da Moskva še naprej podpira dialog o Ukrajini in zavrača namigovanja, da je odgovorna za dolgotrajno prekinitev pogovorov. Erdogan je pozval Kijev in Moskvo k nadaljevanju pogajanj v Turčiji, nekaj ur po ruskih napadih na ukrajinska mesta.

Delegacija ameriških generalov je obiskala Kijev, da bi razpravljala o nadaljnji vojaški pomoči ZDA Ukrajini. Obisk je pomemben, saj so ZDA ključni dobavitelj orožja za Ukrajino v boju proti Moskvi, medtem ko ameriški predsednik Trump zahteva končanje vojne.

Brutalni boji za Pokrovsk kažejo na končne cilje ruskega predsednika Vladimirja Putina. Njegovi načrti so razlog, da dosedanja prizadevanja Donalda Trumpa za mir niso uspela. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da bi se telefonski pogovor med Putinom in Trumpom lahko organiziral kadar koli.

Tiskovni predstavnik Kremlja je izjavil, da je Rusija pripravljena na mir v Ukrajini, medtem ko so pricurljale prve informacije o načrtu, ki naj bi ga pripravljali ZDA in Rusija. Po poročanju naj bi načrt vključeval boleče kompromise za Ukrajino. Donald Trump naj bi pritiskal na ukrajinskega predsednika Zelenskega, da sprejme mirovni sporazum z Rusijo, ki predvideva ozemeljske koncesije in zmanjšanje vojske v zameno za varnostna jamstva. London podpira prizadevanja Washingtona za mir v Ukrajini.

Predsednik Trump naj bi odobril mirovni načrt v 28 točkah, ki predvideva ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji, vključno z vzhodnim Donbasom, ter zmanjšanje ukrajinske vojske. Ameriški uradniki, vključno z ministrom za vojsko Danom Driscollom, so prispeli v Ukrajino, da bi pomagali pri mirovnih pogovorih.

Rusija je odprta za nadaljevanje pogovorov o Ukrajini, prekinitev pa ni nastala po krivdi Moskve, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Obenem je Peskov izrazil obžalovanje zaradi odločitve Poljske o zaprtju ruskega generalnega konzulata, kar se mu zdi nerazumno. Medtem svet razpravlja o morebitnem premirju med Rusijo in Ukrajino, a se Kremelj o tem ne izreka.

Madžarski premier Orbán Viktor je poudaril, da ne smejo dopustiti, da bi Madžarska plačala ceno vojne v Ukrajini. Po državi poteka zbiranje podpisov proti vojnim načrtom Bruslja. Orbán Viktor je na dogodku v Vácrátótu poziral s podporniki.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil razočaranje nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kljub temu je prepričan, da bo dosežen dogovor med Rusijo in Ukrajino.

Ruska vojska je po poročanju nemškega tabloida Bild in ruskih virov prodrla skozi ukrajinsko obrambo pri Severodonetsku, pomembnem mestu v Donecki ljudski republiki (DNR). Ruske sile so zavzele vasi Vijemka in Ivano-Darjevka ter vstopile v južni del Severodonetska. Napredovanje ruskih sil potrjujejo tudi posnetki ruskih brezpilotnih letalnikov. Osvojitev Severodonetska bi ruskim silam omogočila dostop do meje med Lugansko in Donecko.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino, Kit Kelog, naj bi po poročanju srbskih medijev zapustil administracijo v januarju. Njegov naslednik še ni znan. Srečanje med posebnim odposlancem ZDA, Stivom Vitkofom, in Volodimirjem Zelenskim v Ankari glede mirovnega načrta ni bilo izvedeno, saj naj bi bil ukrajinski predsednik z mirovnim načrtom ZDA nezadovoljen.

Nemški kancler Friedrich Merz je Rusijo obtožil, da vodi "teroristično vojno" proti civilnemu prebivalstvu v Ukrajini. Po njegovih besedah ruski napadi nimajo več nobene zveze z vojaškimi cilji, ampak so usmerjeni v uničevanje civilne infrastrukture. Merz si prizadeva, da bi zamrznjena ruska sredstva uporabili za pomoč Ukrajini.

Ruska varnostna služba FSB je aretirala duhovnika, ki naj bi rekrutiral vernike, vključno s kozaki, za vstop v Ruski prostovoljski korpus, skupino, ki se bori proti ruski vojski v Ukrajini. Duhovnika naj bi aretirali zaradi domnevnega novačenja kozakov za boj na strani Kijeva.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da je Rusija odprta za nadaljevanje pogovorov o rešitvi konflikta v Ukrajini in da prekinitev pogajalskega procesa ni nastala po krivdi Moskve. Poudaril je, da je Rusija pripravljena na vrnitev k pogajanjem.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval k nadaljevanju pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu, saj meni, da so ključni za diplomatsko rešitev. Izrazil je zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napadov na energetsko infrastrukturo in posledičnih žrtev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bo do konca leta obnovljena izmenjava ujetnikov z Rusijo. Pogajanja med državama so v Istanbulu že potekala maja, junija in julija.

Hrvaška vlada je obsodila najnovejši ruski raketni napad na Ukrajino, v katerem je bilo ranjenih okoli 80 ljudi v mestu Ternopil na zahodu države. Poudarili so, da Rusija s tem dejanjem ponovno dokazuje, da ne želi miru in konca agresije. Hrvaška vlada podpira nadaljevanje sankcij proti Rusiji in zagotavlja polno podporo Ukrajini.

Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.